“When you can measure what you are speaking about, and express it in numbers, you know something about it. When you cannot express it in numbers, your knowledge is of a meager and unsatisfactory kind; it may be the beginning of knowledge, but you have scarcely, in your thoughts, advanced to the stage of science.”
Danes imamo na voljo tehnologije, ki nam omogočajo merjenje številnih vidikov zdravja – od telesne sestave in krvnih biomarkerjev do presnovnih funkcij, genetskih predispozicij ter epigenetskih sprememb, ki odražajo vpliv življenjskega sloga na izražanje genov. A meritve same po sebi niso cilj. Njihova resnična vrednost se pokaže, ko jih vključimo v prehranske strategije, ki podpirajo vitalnost in dolgoživost.
Prehrana za dolgoživost predstavlja prehranski vzorec, ki ob upoštevanju genetskih, presnovnih in okoljskih značilnosti posameznika:
- krepi funkcionalne kazalnike zdravja,
- zmanjšuje tveganje za kronične bolezni,
- dolgoročno podpira presnovno ravnovesje in stabilnost fizioloških funkcij.
Ker je vsak človek edinstven biokemični ekosistem, je potreben personaliziran in prilagodljiv pristop, utemeljen na bioloških povratnih informacijah. S tem prehrana postane temelj sodobne medicine, usmerjene v preventivo in dolgoživost.
Pet ključnih področij prehrane za dolgoživost
1. Telesna sestava
Skeletne mišice so organ dolgoživosti, saj povečujejo inzulinsko občutljivost in uravnavajo glukozno homeostazo, obenem pa izločajo signalne molekule, ki delujejo protivnetno, nevroprotektivno in presnovno zaščitno. Nasprotno presežek maščobnega tkiva, predvsem v obliki ektopične maščobe, pomembno povečuje tveganje za inzulinsko rezistenco, presnovni sindrom in srčno-žilne bolezni.
2. Esencialna hranila
Za normalno celično delovanje je potrebnih približno 40 esencialnih hranil. Njihovo pomanjkanje vodi v presnovne kompromise, celične poškodbe in večje tveganje za kronične bolezni. Deficiti se pogosto ne pokažejo v rutinskih laboratorijskih testih, lahko so dolgo časa »tihi« in se izrazijo šele skozi subtilne motnje v delovanju organizma.
3. Presnovno škodljivi presežki
Kronični energijski presežek ter pretiran vnos presnovno škodljivih hranil, kot so enostavni sladkorji, transmaščobe in presežek nasičenih maščob, oksidirani lipidi in končni produkti glikacije (AGE), pomembno prispevajo k pospešenemu staranju. Ti dejavniki povečujejo nastajanje reaktivnih kisikovih spojin, motijo celične signalne poti in vzdržujejo stanje kroničnega nizkointenzivnega vnetja. Posledično pospešujejo degeneracijo tkiv, povečujejo tveganje za presnovne bolezni ter zmanjšujejo učinkovitost obrambnih in regenerativnih mehanizmov.
4. Presnovna fleksibilnost
Sposobnost organizma, da učinkovito preklaplja med glukozo in maščobnimi kislinami kot primarnimi gorivi, predstavlja ključen pokazatelj presnovnega zdravja. Ohranjena presnovna fleksibilnost omogoča optimalno prilagajanje na energetske potrebe in stresne dejavnike ter krepi presnovno odpornost.
5. Toksične obremenitve
Kakovost prehrane določa tudi zmanjšan vnos škodljivih eksogenih spojin, kot so pesticidi, težke kovine in drugi toksini iz okolja ter tudi industrijsko procesirane maščobe. Po drugi strani rastlinska živila nudijo fitokemikalije s hormetičnimi učinki, ki v nizkih odmerkih aktivirajo endogene obrambne mehanizme ter krepijo antioksidativne in protivnetne poti ter podpirajo dolgoživost.